Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
M. CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,
predstavljeni 27. junija 2024(1)
Zadeva C-579/23 P
Cunsorziu di i Salamaghji Corsi – Consortium des Charcutiers Corses,
Charcuterie Fontana,
Costa et fils,
L’Aziana,
Charcuterie Passoni,
Orezza – Charcuterie la Castagniccia,
Salaisons réunies,
Salaisons Joseph Pantaloni,
Antoine Semidei,
L’Atelu Corsu
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Kmetijstvo – Uredba (EU) št. 1151/2012 – Zaščitena geografska označba (ZGO) in zaščitena označba porekla (ZOP) – Zavrnitev zahtevkov za ‚Jambon sec de l’Île de Beauté‘, ‚Lonzo de l’Île de Beauté‘ in ‚Coppa de l’Île de Beauté‘ – Upravičenost imen – Evokacija prejšnjih ZOP ,Jambon sec de Corse/Prisuttu‘, ,Lonzo de Corse/Lonzu‘ in ‚Coppa de Corse/Coppa di Corsica‘ – Obseg nadzora, ki ga Komisija opravi v zvezi z zahtevki za registracijo“
1. Ta pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023,(2) s katero je bila zavrnjena ničnostna tožba zoper Izvedbeni sklep (EU) 2021/1879,(3) s katerim je bila zavrnjena registracija treh zaščitenih geografskih označb (v nadaljnjem besedilu: ZGO).
2. Evropska unija ima zelo razvit sistem za zaščito registriranih imen kmetijskih proizvodov in živil.(4) Ta sistem je bil pravkar okrepljen, spremenjen in poenoten od 13. maja 2024 z Uredbo (EU) št. 2024/1143,(5) ki vzpostavlja enotnejšo ureditev za geografske označbe vin, žganih pijač in kmetijskih proizvodov ter ki razveljavlja Uredbo št. 1151/2012. Ta nova Uredba št. 2024/1143 se ne uporablja za zadevni spor, vendar se njene določbe skoraj ne razlikujejo od določb Uredbe št. 1151/2012 glede vprašanj, ki se obravnavajo v tem primeru.
3. Uredba št. 1151/2012 vzpostavlja skupni in centraliziran sistem zaščite za celotno Unijo, ne glede na to, ali gre za zaščitene označbe porekla (v nadaljevanju: ZOP) ali za ZGO.
4. Zahtevki za zaščito ZGO se obravnavajo v sestavljenem upravnem postopku, v katerem sodelujejo nacionalni organi in Evropska komisija.
5. Doslej je Sodišče obravnavalo predvsem spore v zvezi z „nacionalno“ fazo navedenega postopka. Na podlagi te pritožbe bo lahko analiziralo, v kolikšni meri lahko Komisija v „evropski“ fazi postopka zavrne vpis več ZGO, ki so jih pred tem odobrili francoski organi, v register.(6)
I. Pravni okvir: Uredba št. 1151/2012
6. V uvodni izjavi 58 je določeno:
„Da bi zagotovili, da registrirana imena označb porekla in geografskih označb ter zajamčenih tradicionalnih posebnosti izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali zahtevke preučiti nacionalni organi zadevne države članice v skladu z minimalnimi skupnimi določbami, vključno z nacionalnim postopkom ugovora. Komisija bi morala nato pregledati zahtevke, s čimer zagotovi, da v njih ni nobenih očitnih napak ter da so upoštevani pravo Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice vložnice.“
7. Člen 13 („Zaščita“) določa:
„1. Registrirana imena so zaščitena pred:
[…]
(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem [evokacijo], tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;
[…]
3. Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe za preprečitev ali odpravo nezakonite uporabe zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, kot je navedeno v odstavku 1, na proizvodih, ki so proizvedeni ali trženi v tej državi članici.
[…]“.
8. Člen 49 („Zahtevek za registracijo imen“) določa:
„1. Zahtevke za registracijo imen v okviru shem kakovosti iz člena 48 lahko vložijo le skupine, ki delajo s proizvodi, katerih ime je treba registrirati.
[…]
2. Kadar se zahtevek v okviru sheme iz naslova II nanaša na geografsko območje v državi članici ali kadar zahtevek v okviru sheme iz naslova III pripravi skupina s sedežem v državi članici, se zahtevek naslovi na organe te države članice.
Država članica z ustreznimi sredstvi pregleda zahtevek, da se preveri njegova utemeljenost in izpolnjevanje pogojev zadevne sheme.
3. V okviru pregleda iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena država članica sproži nacionalni postopek ugovora, s katerim zagotovi ustrezno objavo zahtevka in določi razumni rok, v katerem lahko katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem na njenem ozemlju vloži ugovor zoper zahtevek.
Zadevna država članica preuči dopustnost ugovorov, prejetih v okviru sheme iz naslova II, glede na merila iz člena 10(1) ali dopustnost ugovorov, prejetih v okviru sheme iz naslova III, glede na merila iz člena 21(1).
4. Če po oceni kakršnih koli prejetih ugovorov država članica meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži dokumentacijo zahtevka pri Komisiji. V takem primeru Komisijo obvesti o dopustnih ugovorih, prejetih od fizične ali pravne osebe, ki je zakonito tržila zadevne proizvode in ves čas uporabljala zadevna imena najmanj pet let pred datumom objave iz odstavka 3.
Država članica zagotovi, da se njena pozitivna odločitev objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost pritožbe.
Država članica zagotovi, da se objavi različica specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in zagotovi elektronski dostop do specifikacije proizvoda.
V primeru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb država članica zagotovi tudi ustrezno objavo različice specifikacije proizvoda, na podlagi katere je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 50(2).
5. Kadar se zahtevek v okviru sheme iz naslova II nanaša na geografsko območje v tretji državi ali kadar zahtevek v okviru sheme iz naslova III pripravi skupina s sedežem v tretji državi, se zahtevek vloži pri Komisiji neposredno ali prek organov zadevne tretje države.
[…]“.
9. Člen 50 („Pregled s strani Komisije in objava za ugovor“) določa:
„1. Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 49, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev zadevne sheme. Ta pregled ne sme trajati dlje kot šest mesecev. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.
Komisija vsak mesec ali pogosteje objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in tudi datum njihove predložitve.
[…]“.
10. Člen 52 („Odločitev o registraciji“) določa:
„1. Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 50(1), meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte, s katerimi zavrne zahtevek. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2).
2. Če Komisija ne prejme nobenega ugovora ali nobenega dopustnega utemeljenega ugovora v skladu s členom 51, brez uporabe postopka iz člena 57(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.
3. Če Komisija prejme dopusten utemeljen ugovor, po ustreznih posvetovanjih iz člena 51(3) in ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj:
(a) če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 57(2), ter, po potrebi, spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 50(2), če te spremembe niso bistvene, ali
(b) če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2).
4. Akti o registraciji in odločitve o zavrnitvi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije“.
II. Dejansko stanje
11. Dejansko stanje spora je navedeno v točkah od 4 do 9 izpodbijane sodbe, ki so povzete v nadaljevanju.
12. Imena „Jambon sec de Corse“/„Jambon sec de Corse – Prisuttu“, „Lonzo de Corse“/„Lonzo de Corse – Lonzu“ in „Coppa de Corse“/„Coppa de Corse – Coppa di Corsica“ so bila 28. maja 2014 registrirana kot ZOP s tremi izvedbenimi uredbami Komisije(7)
13. Consortium des Charcutiers Corses je decembra 2015 pri francoskih nacionalnih organih vložil sedem zahtevkov za registracijo kot ZGO na podlagi Uredbe št. 1151/2012. Sedem zahtevkov se je nanašalo na naslednja imena: „Jambon sec de l’Île de Beauté“, „Coppa de l’Île de Beauté“, „Lonzo de l’Île de Beauté“, „Saucisson sec de l’Île de Beauté“, „Pancetta de l’Île de Beauté“, „Figatelli de l’Île de Beauté“ in „Bulagna de l’Île de Beauté“.
14. Ministre de l’Agriculture et de l’Alimentation (minister za kmetijstvo in prehrano, Francija) ter ministre de l’Économie et des Finances (minister za gospodarstvo in finance, Francija) sta 20. aprila 2018 sprejela sedem odlokov, ki so omogočili homologacijo sedmih ustreznih specifikacij, da bi se jih posredovalo Komisiji v odobritev.
15. S tožbami, vloženimi 27. junija 2018 pri Conseil d’État (državni svet, Francija), je združenje imetnik(8) specifikacij ZOP „Jambon sec de Corse – Prisuttu“, „Coppa de Corse – Coppa di Corsica“ in „Lonzo de Corse – Lonzu“, predlagalo razglasitev ničnosti odlokov z dne 20. aprila 2018 o homologaciji specifikacij za imena „Jambon sec de l’Île de Beauté“, „Coppa de l’Île de Beauté“ in „Lonzo de l’Île de Beauté“. Po mnenju tega združenja zlasti izraz „Île de Beauté“ posnema ali spominja na izraz „Corse“ in torej povzroča zmedo z imeni, ki so že registrirana kot ZOP.
16. Francoski organi so 17. avgusta 2018 Komisiji predložili sedem zahtevkov za registracijo korziških mesnin kot ZGO.
17. Kar zadeva zahtevke za registracijo imen „Jambon sec de l’Île de Beauté“, „Lonzo de l’Île de Beauté“ in „Coppa de l’Île deBeauté“ kot ZGO, je Komisija 12. februarja 2019 in 24. novembra 2020 francoskim organom poslala dopisa, s katerima je zahtevala pojasnila, zlasti v zvezi z vprašanjem njihove morebitne neupravičenosti.
18. Nacionalni organi so odgovorili, da menijo, da se obe skupini proizvodov (to je, registrirane ZOP in tisti iz zahtevkov za zaščito kot ZGO) glede proizvodov jasno razlikujeta in da se jim imena zdijo dovolj različna.
19. Conseil d’État (državni svet) je s sodbo z dne 19. decembra 2019 (v zvezi z imenom „Jambon sec de l’Île de Beauté“ (ZGO)) in dvema sodbama z dne 13. februarja 2020 (v zvezi z imenoma „Coppa de l’Île de Beauté“ (ZGO) in „Lonzo de l’Île de Beauté“ (ZGO)) zavrnil tri tožbe, ki jih je vložilo združenje za upravljanje ZOP.
20. Conseil d’État (državni svet) je zlasti menil, da „[…] tožeče stranke neutemeljeno trdijo, da se z izpodbijanim odlokom kršijo določbe […] člena 13(1)(b) Uredbe [št. 1151/2012]“ (točka 5 treh sodb Conseil d’État (državni svet)).
21. Komisija je po analizi zahtevkov za registracijo sedmih ZGO korziških mesnin z Izvedbenim sklepom 2021/1879 zavrnila registracijo treh ZGO. Odobrila pa je preostale štiri zahtevke, ki so jih predložili francoski organi.(9)
III. Postopek pred Splošnim sodiščem
22. Consortium des Charcutiers Corses in več povezanih proizvajalcev so 20. januarja 2022 pri Splošnem sodišču vložili tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.
23. Splošno sodišče je 12. julija 2023 zavrnilo ničnostno tožbo in tožečim strankam naložilo plačilo stroškov.
24. Tožeče stranke so navedle dva razloga za razglasitev ničnosti: (a) da naj bi Komisija prekoračila svoja pristojnosti, in (b) da naj bi nacionalni organi in Conseil d'État (državni svet) zadostno dokazali skladnost treh zahtevkov za registracijo s členoma 7 in 13 Uredbe št. 1151/2012.
25. Razlogi, zaradi katerih je Splošno sodišče zavrnilo tožbo, so bili na kratko naslednji:
– Komisija, ki mora v skladu s členom 52(1) Uredbe št. 1151/2012 zahtevano registracijo zavrniti, če meni, da pogoji niso izpolnjeni, ni dolžna odobriti registracije imena, če oceni, da njegova uporaba pri trgovanju ni zakonita;
– vprašanje evokacije je vezano na upravičenost do registracije na podlagi člena 7(1)(a) Uredbe št. 1151/2012. Ta določba v povezavi s členom 13(1)(b) te uredbe je veljavna pravna podlaga za zavrnitev registracije imena;(10)
– čeprav nacionalni organi menijo, da navedeni zahtevek izpolnjuje pogoje iz Uredbe št. 1151/2012, saj so Komisiji posredovali zahtevek za registracijo, Komisija ni vezana na presojo navedenih organov;
– Komisija ima pri registraciji imena kot ZOP ali ZGO avtonomno polje proste presoje, saj mora v skladu s členom 50 Uredbe št. 1151/2012 preveriti, ali so pogoji za registracijo izpolnjeni;
– v primeru korziških ZGO je Komisija temeljito preučila zahtevke pritožnikov.
– Komisija s tem, da je zavrnila zahtevke za ZGO, ki so jih predložili francoski organi, ni prekoračila svojih pristojnosti.(11) Komisija ima različno diskrecijsko pravico glede na to, ali gre za prvo fazo postopka (v kateri se zberejo dokumenti, ki sestavljajo spis zahtevka za registracijo, ki ga bodo nacionalni organi na koncu posredovali Komisiji) ali za drugo fazo tega postopka (ki ustreza njenemu pregledu zahtevka); Komisija ima različno diskrecijsko pravico glede na to, ali gre za prvo fazo postopka (v kateri se zberejo dokumenti, ki sestavljajo spis zahtevka za registracijo, ki ga bodo nacionalni organi na koncu posredovali Komisiji) ali za drugo fazo tega postopka (ki ustreza njenemu pregledu zahtevka);
– medtem ko ima Komisija v prvi fazi zgolj „omejeno ali celo neobstoječe“ polje proste presoje, pa to ne velja za njeno odločitev o registraciji imena kot ZOP ali ZGO glede na pogoje za upravičenost iz člena 7(1)(a) Uredbe št. 1151/2012 v povezavi s členom 13(1)(b) te uredbe. V zadnjenavedenem primeru ima Komisija avtonomno polje proste presoje;
– Komisija ni storila nobene napake pri presoji, ko je ugotovila, da tri zavrnjene ZGO spominjajo na imena, zaščitena s prejšnjimi ZOP, potem ko je bilo ugotovljeno, da sta izraza „Corse“ in „Île de Beauté“ sopomenki in označujeta isto geografsko območje. Pojmovna bližina obeh izrazov je dejansko dokazana.
IV. Postopek pred Sodiščem
26. Consortium des Charcutiers Corses in povezani proizvajalci so 19. septembra 2023 vložili to pritožbo.
27. Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:
– razveljavi izpodbijano sodbo;
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.
28. Komisija Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne;
– pritožnikom naloži plačilo stroškov.
29. Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo štiri pritožbene razloge:
– kršitev členov 7 in 13 Uredbe št. 1151/2012;
– kršitev členov 49, 50 in 52 Uredbe št. 1151/2012;
– kršitev člena 50 Uredbe št. 1151/2012 in splošnega načela dobrega upravljanja.
– kršitev členov 7 in 13 Uredbe št. 1151/2012 in obveznosti obrazložitve v okviru presoje, ki jo je opravilo Splošno sodišče.
30. Sodišče je v zvezi s temi štirimi pritožbenimi razlogi odločilo, da je treba predstaviti sklepne predloge v zvezi s prvima dvema pritožbenima razlogoma. Njuno preučitev bom začel z drugim pritožbenim razlogom, ki se mi z logičnega vidika zdi prednosten, saj bolj kot vsebino Sklepa Komisije zadeva njeno pristojnost.
V. Drugi pritožbeni razlog
A. Trditve strank
31. Pritožniki Splošnemu sodišču očitajo, da je kršilo delitev pristojnosti med nacionalnimi organi in Komisijo, ki je v členih 49 in 50 Uredbe št. 1151/2012 določena za postopek registracije ZGO.(12)
32. Menijo, da ima Komisija omejeno polje proste presoje v okviru postopka registracije in da ima le možnost preveriti formalni popravek zahtevka za ZGO, ki so ga predložili nacionalni organi, in preučiti, ali so ti storili očitno napako v nacionalni fazi postopka.
33. Komisija temu razlogovanju nasprotuje in potrjuje upoštevnost razlogovanja in rešitve, ki ju je Splošno sodišče uporabilo v izpodbijani sodbi.
B. Presoja
34. Registracija ZGO se izvede v sestavljenem upravnem postopku, v katerem sodelujejo pristojni organi države članice in Komisija. To je poudarjeno v uvodni izjavi 58 Uredbe št. 1151/2012.(13)
35. Postopek registracije ZGO(14) zajema prvo, nacionalno fazo, ki jo ureja člen 49 Uredbe št. 1151/2012. Začne se z zahtevkom za registracijo ZGO, ki jo zadevna skupina proizvajalcev predloži organom države članice, v kateri se geografsko nahaja območje proizvodnje.
36. Nacionalni organ mora zahtevek preučiti z ustreznimi sredstvi, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev iz Uredbe št. 1151/201.(15) Država članica mora zagotoviti ustrezno objavo zahtevka in določiti razumni rok, v katerem lahko katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem na njenem ozemlju vloži ugovor zoper zahtevek.(16)
37. Nacionalni organi ocenijo prejete ugovore in odločijo, ali zahtevek izpolnjuje pogoje iz Uredbe št. 1151/2012. Če je njihova ocena pozitivna, sprejmejo pozitivno odločitev. Zagotoviti bi morali tudi elektronsko objavo in dostop do specifikacije proizvoda, na kateri so utemeljile svojo pozitivno odločitev.(17) Poleg tega država članica zagotovi, da se njena pozitivna odločitev objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost pritožbe.(18)
38. Če je odločitev nacionalnega organa pozitivna, nacionalna faza privede do predložitve dokumentacije zahtevka za registracijo ZGO Komisiji skupaj s prejetimi dopustnimi ugovori.(19)
39. Logično je, da kadar se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje v tretjih državah, ni nacionalne faze. Postopek poteka pred Komisijo, ki združuje vso pristojnost za odločanje.(20)
40. Evropska faza postopka registracije ZGO, ki jo ureja člen 50 Uredbe št. 1151/2012, se začne s pregledom Komisije, ko prejme nacionalno odločitev, da preveri, ali je zahtevek utemeljen in ali izpolnjuje pogoje, določene za ZGO.
41. Če Komisija po tem pregledu (ki ne sme trajati dlje kot šest mesecev) meni, da „pogoji za registracijo niso izpolnjeni“, zavrne zahtevek za registracijo ZGO.(21) Če pa ga sprejme, v UL objavi enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda.(22)
42. Po objavi v UL lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem v tretji državi vložijo ugovor. Komisija ugovor pošlje organu, ki je vložil zahtevek,(23) in če se ta ugovor potrdi, se začne postopek.(24)
43. Če ne prejme nobenega ugovora (ali nobenega dopustnega utemeljenega ugovora), sprejme odločitev o registraciji ZGO. Komisija ravna enako, če prejme utemeljen ugovor, ki bi bil dopusten, pa je po posvetovanjih iz člena 51(3) Uredbe št. 1151/2012 prišlo do dogovora. Če dogovor ni dosežen, Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte za registracijo ZGO.(25)
44. Vsekakor se akti o registraciji in odločitve o zavrnitvi registracije ZGO objavijo v UL.(26)
45. V sodni praksi Sodišča je že bila priložnost za pojasnitev značilnosti tega sestavljenega upravnega postopka. V nasprotju s sestavljenimi postopki, ki obstajajo v okviru bančne unije(27) (kjer je nacionalna faza le pripravljalna faza evropske faze, v kateri institucija ali organ Unije združuje pristojnost odločanja), ima nacionalna faza postopka registracije ZGO lastno meritornost, saj nacionalni organi sprejemajo odločitve z učinki za tretje osebe (in ne zgolj pripravljalnih), ki so predmet nadzora nacionalnih sodišč.
46. V sodbi GAEC Jeanningros(28) je Sodišče utrdilo svojo sodno prakso o nacionalni fazi postopkov registracije ZGO. Zlasti je poudarilo, da imajo organi zadevne države članice v navedeni nacionalni fazi posebno in avtonomno pristojnost odločanja.
47. Po mnenju Sodišča „Uredba št. 1151/2012 vzpostavlja sistem delitve pristojnosti zlasti v tem smislu, da lahko Komisija odločitev o registraciji imena kot zaščitene geografske označbe sprejme le, če ji je zadevna država članica za to predložila zahtevek, in da je tak zahtevek mogoče predložiti le, če je ta država članica preverila, da je utemeljen. Ta sistem delitve pristojnosti je mogoče razložiti zlasti s tem, da je za registracijo zaščitene geografske označbe potrebno preveriti, ali so izpolnjeni določeni pogoji, kar običajno zahteva poglobljeno poznavanje posebnosti v navedeni državi članici, ki jih najlažje preverijo pristojni organi te države“.(29)
48. V skladu s to sodno prakso nacionalni organ nadzira postopek registracije ZGO, kar je, med drugim,(30) utemeljeno z naslednjimi razlogi:
– skupine proizvajalcev morajo obvezno začeti ta postopek pred pristojnim nacionalnim organom države članice, na ozemlju katere je ZGO. Te skupine ne morejo zahtevka predložiti neposredno Komisiji;
– nacionalni organ mora preveriti združljivost predloga z vsebinskimi zahtevami iz Uredbe št. 1151/2012, saj ima najustreznejše znanje, da preveri posebnosti proizvodov, za katere se želi pridobiti zaščito ZGO;
– organ države članice je pristojen, da odobri ali zavrne zahtevek za registracijo ZGO v nacionalni fazi. Torej ima ključ, da odpre naslednjo fazo postopka, tako da zahtevek pošlje Komisiji. Brez pozitivne odločitve nacionalnega organa Komisija ne more registrirati ZGO;
– nacionalni organ lahko umakne zahtevek za registracijo ZGO, predložen Komisiji, preden ga ta registrira.
49. Ker je nadzor nacionalne faze tega sestavljenega postopka v pristojnosti nacionalnega organa, njegove odločbe niso le pripravljalni akti za poznejšo odločitev Komisije, ampak imajo lastno meritornost in pravne učinke za vložnike ZGO. Zato Sodišče priznava nadzor nacionalnih sodišč nad odločitvami nacionalnih organov o registraciji ZGO.(31)
50. Po mnenju pritožnikov meritornost nacionalne faze postopka šibi njegovo evropsko fazo do te mere, da bi se morala Komisija omejiti na preverjanje popolnosti dokumentacije, ki jo je predložil nacionalni organ, in preveriti, ali ta nacionalni organ ni storil očitne napake pri presoji.
51. Na podlagi te premise, glede na to, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni menilo, da evropska faza postopka Komisiji omogoča tako omejeno polje odločanja, pritožniki trdijo, da je napačno uporabilo pravo pri razlagi členov 49 in 50 Uredbe št. 1151/2012.
52. Menim, nasprotno, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava.
53. Komisija pregleda predložene zahtevke, „s čimer zagotovi, da v njih ni nobenih očitnih napak ter da so upoštevani pravo Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice vložnice“.(32)
54. Člen 50(1) Uredbe št. 1151/2012 potrjuje, da Komisija „z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 49, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev zadevne sheme“. Po tem pregledu lahko Komisija zavrne zahtevek, če „meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni“ (člen 52(1) Uredbe).
55. Čeprav v Uredbi št. 1151/2012 izraz „z ustreznimi sredstvi pregleda“ ni opredeljen, je iz besedila zgoraj navedenih določb iz te uredbe razvidno, da Komisija pri njegovem izvajanju ni vezana na presojo nacionalnih organov in da ima avtonomno polje proste presoje. Splošno sodišče je to pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi (točka 44).
56. V evropski fazi postopka mora Komisija preveriti tri elemente, od katerih vsak ustreza svoji lastni logiki:
– neobstoj očitnih napak pri obravnavi zahtevka za registracijo ZGO s strani organov države članice;
– spoštovanje interesov zadevnih strank, ki niso iz države članice zahtevka;(33)
– spoštovanje določb prava Unije, ki se uporabljajo, v zahtevku za registracijo ZGO, ki so ga vložili nacionalni organi.
57. Komisija ima torej, na prvem mestu, pristojnost za nadzor očitnih napak, ki so jih nacionalni organi morebiti storili v nacionalni fazi postopka registracije ZGO. Logično je, da je tako, saj imajo ti organi na tej stopnji pristojnost za meritorno odločanje, ki je pod nadzorom nacionalnih sodišč.
58. Sklicevanje Sodišča (sodba GAEC Jeanningros, točka 25) na to, da ima Komisija v postopkih sprememb specifikacije in registracije ZGO „zgolj omejeno polje proste presoje ali pa tega sploh nima[…]“, se nanaša, kot je Splošno sodišče pravilno poudarilo, na nacionalno fazo postopka.(34) V istem smislu je treba razumeti razlogovanje v drugih sodbah Sodišča.(35)
59. V evropski fazi teh postopkov pa ima Komisija, kakor trdi Splošno sodišče,(36) avtonomno polje proste presoje in ni vezana na presojo nacionalnih organov. Registracijo ZGO lahko odobri ali zavrne na podlagi presoje, ali so pogoji izpolnjeni.
60. Avtonomna pristojnost Komisije za odločanje v evropski fazi tega postopka presega zgolj preverjanje formalnih in očitnih napak pri nacionalni obravnavi zahtevka. Komisija mora opraviti celovito analizo zahtevka za registracijo, ki so ga odobrili nacionalni organi, da preveri, ali izpolnjuje zahteve iz Uredbe št. 1151/2012.
61. Na podlagi te celovite analize lahko Komisija sprejme drugačno odločitev od tiste, ki so jo sprejeli nacionalni organi. To se je delno zgodilo v obravnavani zadevi.(37)
62. Pristojnost Komisije za obravnavo in odločanje o nadnacionalnih ugovorih, ki jih vložijo osebe s pravnim interesom iz drugih držav članic v zvezi z registracijo ZGO (člen 51 Uredbe št. 1151/2012), potrjuje njeno avtonomno pristojnost za odločanje o zahtevkih za registracijo.(38)
63. Prav tako enotna uporaba pogojev za registracijo ZGO, določenih v Uredbi št. 1151/2012, zahteva, da ima Komisija v evropski fazi postopka avtonomno pristojnost, s katero lahko vzpostavi enotno prakso, ki ji morajo slediti organi držav članic. Če ne bi imela te avtonomne pristojnosti za odločanje, bi obstajalo precejšnje tveganje, da bi se pogoji za registracijo ZGO v državah članicah uporabljali različno.
64. Evropska faza postopka ne bi imela lastne meritornosti, če bi morala Komisija slediti presoji nacionalnih organov in ne bi smela zavrniti zahtevkov za registracijo, ki bi jih ti organi odobrili. Postopek registracije ZGO, določen z Uredbo št. 1151/2012, ne bi bil več pravi sestavljeni postopek, če bi bila njegova evropska faza izkrivljena z drastičnim zmanjšanjem pristojnosti Komisije.
65. Zato tako kot Splošno sodišče menim, da je Komisija pristojna za preverjanje, ali je zahtevek za registracijo ZGO, ki so ga predložili nacionalni organi, v skladu z določbami prava Unije, ki se uporabljajo. Posledično je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.
VI. Prvi pritožbeni razlog
A. Trditve strank
66. Pritožniki Splošnemu sodišču očitajo, da je pogojem za registracijo ZGO, opredeljenim v členih 5, 6 in 7 Uredbe št. 1151/2012, nezakonito dodalo zahtevo, da ime, katerega registracija se zahteva kot ZGO, ne krši zaščite pred evokacijo iz člena 13(1)(b) navedene uredbe.
67. Menijo, da je v izpodbijani sodbi pravilno navedeno (točki 29 in 30), da se člen 13 Uredbe št. 1151/2012 ne nanaša na registracijo, ampak na obseg zaščite registriranih imen, in da zato „sam[…] po sebi ne more biti pravna podlaga za zavrnitev zahteve [zahtevka] za registracijo“.
68. Vendar naj bi se Splošno sodišče od te ugotovitve oddaljilo in v točkah od 32 do 40 izpodbijane sodbe večkrat napačno uporabilo pravo:
– na prvem mestu, dopustilo naj bi, da je Komisija pristojna za uporabo člena 13 Uredbe št. 1151/2012, medtem ko odstavek 3 te določbe to pristojnost pridržuje državam članicam;
– na drugem mestu, člen 7 Uredbe št. 1151/2012 naj bi zahteval le, da se ime uporablja pri trgovanju ali v splošnem jeziku, kar je objektivni dejanski element, katerega zakonitost ni odvisna od subjektivne presoje Komisije. Člen 13 te uredbe naj ne bi bil povezan s postopkom registracije;
– na tretjem mestu, v nasprotju s tem, kar priznava Splošno sodišče (točki 38 in 39 izpodbijane sodbe), naj Komisija ne bi imela sredstev in poglobljenega poznavanja lokalnih tradicij, potrošniških navad, zgodovine in kulture ter dejstev iz dokumentacije, ki naj bi jih imeli nacionalni organi. Zadnjenavedeni organi naj bi v obravnavani zadevi izključili prav tveganje evokacije.
69. Komisija izpodbija te trditve in zagovarja uporabo člena 7(1)(a) v povezavi s členom 13(1)(b) Uredbe št. 1151/2012, ki jo je potrdilo Splošno sodišče. Ta uporaba se je izvedla prvič zaradi posebnosti položaja, ki naj bi nastal v zvezi z zahtevki za registracijo zadevnih ZGO.
B. Presoja
70. Posebnost položaja, ki ga navaja Komisija, izhaja iz zaporedja dogodkov, na katere velja opozoriti:
– imena „Jambon sec de Corse“/„Jambon sec de Corse – Prisuttu“, „Lonzo de Corse“/„Lonzo de Corse – Lonzu“, „Coppa de Corse“/„Coppa de Corse – Coppa di Corsica“ so bila od 28. maja 2014 z ustreznimi uredbami registrirana kot ZOP;
– v teh uredbah je bilo odobreno prehodno obdobje, ki se je izteklo 27. aprila 2017, za nekatera francoska podjetja s sedežem na Korziki, ki so uporabljala navedena imena, da so lahko še naprej proizvajala proizvode z drugačnimi značilnostmi, kot so določene v specifikaciji;
– tako je bilo zadevnim proizvajalcem omogočeno, da se prilagodijo zahtevam iz specifikacije, odobrenih na ravni Unije, ali da v nasprotnem primeru spremenijo uporabljena prodajna imena;
– v prehodnem obdobju so ta podjetja leta 2014 ustvarila izdelke z imeni „Jambon sec de l’Île de Beauté“, „Lonzo de l’Île de Beauté“ in „Coppa de l’Île de Beauté“ ter jih tržila od leta 2015 naprej;
– francoski organi so med letom 2015 in aprilom 2017 dopuščali soobstoj treh ZOP, registriranih leta 2014, s tremi imeni v zvezi z istimi vrstami korziških mesnin;
– podjetja, upravičena do prehodnega obdobja, so pri francoskih organih vložila zahtevke za registracijo imen „Jambon sec de l’Île de Beauté“, „Lonzo de l’Île de Beauté“ in „Coppa de l’Île de Beauté“ kot ZGO, ki so bili Komisiji predloženi 17. avgusta 2018, torej na datum, ko takih imen po koncu prehodnega obdobja ni bilo več mogoče zakonito uporabljati;
– francoski organi so te tri zahtevke za registracijo odobrili, ker so menili, da ne pomenijo evokacije registriranih ZOP.(39) V zvezi s tem so trdili: (i) da sta skupini proizvodov (to je, registrirane ZOP in kandidatke ZGO) očitno različni, kar zadeva surovine (pasme, mase trupov), opise, specifikacije, obseg proizvodnje in prodajne cene; (ii) da se imena precej razlikujejo, tudi njihova izgovorjava je popolnoma različna, enakozvočja ni, nanašajo se na različne označbe (ZOP in ZGO); (iii) da se ob upoštevanju razlik med proizvodi in imeni ter ob upoštevanju zgoraj navedenih precedensov potrošniki v celoti zavedajo razlike v kakovosti med proizvodom, katerega ime je registrirano kot ZOP, in proizvodom, ki je dan na trg pod imenom „Île de Beauté“; (iv) da med tremi imeni, ki vsebujejo izraz „Île de Beauté“, ter tremi ustreznimi registriranimi imeni, ki vsebujejo izraz „Corse“ in pokrivajo isto geografsko območje, obstaja „zadosten razlikovalni učinek“. V zvezi s tem so trdili: (i) da sta skupini proizvodov (to je, registrirane ZOP in kandidatke ZGO) očitno različni, kar zadeva surovine (pasme, mase trupov), opise, specifikacije, obseg proizvodnje in prodajne cene; (ii) da se imena precej razlikujejo, tudi njihova izgovorjava je popolnoma različna, enakozvočja ni, nanašajo se na različne označbe (ZOP in ZGO);(40) (iii) da se ob upoštevanju razlik med proizvodi in imeni ter ob upoštevanju zgoraj navedenih precedensov potrošniki v celoti zavedajo razlike v kakovosti med proizvodom, katerega ime je registrirano kot ZOP, in proizvodom, ki je dan na trg pod imenom „Île de Beauté“; (iv) da med tremi imeni, ki vsebujejo izraz „Île de Beauté“, ter tremi ustreznimi registriranimi imeni, ki vsebujejo izraz „Corse“ in pokrivajo isto geografsko območje, obstaja „zadosten razlikovalni učinek“;
– vendar je Komisija v izpodbijanem sklepu zavrnila trditve francoskih organov in zavrnila registracijo treh ZGO, ker je menila, da gre imena, ki bi lahko spominjala na označbe, že registrirane za podoben proizvod, kar pomeni, da ni mogoče izpolniti pogojev za registracijo iz člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012;
– v zvezi s tem Komisija meni, da so se imena iz treh zahtevkov za ZGO uporabljala pri trgovanju ali v vsakdanjem jeziku v nasprotju s členom 13 Uredbe (EU) št. 1151/2012. Zahtevki za registracijo teh imen kot ZGO torej ne izpolnjujejo pogojev za registracijo, določenih v členu 7(1)(a) Uredbe.
71. Razlogovanje Komisije, ki ga je Splošno sodišče potrdilo v izpodbijani sodbi, se mi zdi pravilno in ne strinjam se s trditvami pritožnikov v podporo njihovemu prvemu pritožbenemu razlogu.
72. Člen 7(1)(a) Uredbe št. 1151/2012 določa, da so ZGO v skladu s specifikacijo proizvoda, ki med drugim vključuje vsaj „ime, ki se zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, kot se uporablja pri trgovanju ali v skupnem jeziku, in le v jezikih, ki se uporabljajo ali so se v preteklosti uporabljali za opis specifičnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju“.
73. Večkrat sem že ponovil, da bi morala Komisija v evropski fazi postopka registracije ZGO zahtevek zavrniti, če potrebni pogoji niso izpolnjeni. Eden od teh pogojev je, da specifikacija vključuje ime proizvoda, ki je zakonito za uporabo pri trgovanju.
74. Uporaba imena je nezakonita, če krši zaščito pred evokacijo, določeno v členu 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 1151/2012. V skladu s to določbo so „registrirana imena zaščitena pred […] vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem [evokacijo], tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev […]“.
75. Kot je pravilno navedeno v izpodbijani sodbi (točki 36 in 37) bi se zaščiti iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 1151/2012 – če bi se dopustila registracija ZGO, čeprav bi ta spominjala na že registrirano ZOP – odvzel polni učinek. Označba, ki je bila prej registrirana kot ZOP, ne bi več mogla uživati zaščite iz navedene določbe, potem ko bi bilo to ime registrirano kot ZGO. Specifikacija iz zahtevka za registracijo ZGO, torej ne more vključevati imena, ki spominja na ime prej registrirane ZOP.
76. Pritožniki trdijo, da so za preverjanje kršitev iz člena 13 Uredbe št. 1151/2012 pristojni nacionalni organi, in ne Komisija. S to trditvijo se ne strinjam, saj menim, da:
– v členu 13(3) Uredbe št. 1151/2012 je navedeno le, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev ali odpravo nezakonite uporabe ZOP ali ZGO, kar vključuje prepoved imen, ki nanje spominjajo;(41)
– vendar v tej določbi ni ničesar, kar bi Komisiji onemogočilo, da bi preprečila uporabo imen, ki spominjajo na prej registrirana imena;
– Komisija bi morala ukrepati zoper evokacijo, da bi se preprečila zloraba ZOP in ZGO, in to ne le v interesu kupcev, temveč tudi v interesu proizvajalcev, ki so si prizadevali zagotoviti pričakovane lastnosti proizvodov, ki so zakonito označeni s takimi označbami;(42)
– ta razlaga je v skladu z uvodno izjavo 19 Uredbe št. 1151/2012: zagotavljanje enotnega spoštovanja v celotni Uniji pravic intelektualne lastnine, povezanih z imeni, ki so zaščitena v Uniji, je prednostna naloga.
77. Za Sodišče „je sistem zaščite ZOP in ZGO namenjen predvsem temu, da se potrošnikom zagotavlja, da imajo kmetijski proizvodi z registriranim imenom zaradi svojega izvora z določenega geografskega območja nekatere posebne značilnosti in zato zaradi svojega geografskega izvora jamčijo kakovost s ciljem, da bi kmetijska gospodarstva, ki so vložila resničen trud v izboljšanje kakovosti, zato ustvarila višji dohodek in da se prepreči, da bi tretje osebe zlorabljale ugled, ki je posledica kakovosti teh proizvodov“.(43)
78. Namen prepovedi evokacije iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 1151/2012 je preprečiti, da bi tretji proizvajalci neupravičeno izkoristili ugled že registriranih ZOP in ZGO.
79. Po mnenju Sodišča „je s pojmom ‚prikazovanje‘ [evokacija] zajet tudi primer, v katerem je v znaku, uporabljenem za označevanje proizvoda, vključen del zaščitene geografske označbe ali ZOP, tako da potrošnik, ko se sreča z imenom zadevnega proizvoda, pomisli na proizvod, katerega ime je zaščiteno s to označbo ali to ZOP“.(44) Bistveno je, da potrošnik vzpostavi dovolj neposredno in nedvoumno povezavo med izrazom, ki se uporablja za opis zadevnega proizvoda, in ZGO.
80. Sodna praksa v zvezi s pojmom „evokacija“(45) se je utrdila predvsem z odgovori na predloge za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z znamkami oziroma imeni, zaščitenimi z ZOP in ZGO. Odločbe o pritožbah zoper sodbe Splošnega sodišča, v katerih se razlaga (in uporablja) ta pojem, so manj pogoste.
81. Sodišče pa je menilo, da so presoje Splošnega sodišča, ki je sprejelo ali zavrnilo, da novi razlikovalni znak (v zahtevku za ZOP oziroma ZGO) spominja na že zaščiteno ime, „dejanske narave“ in jih v pritožbenem postopku ni mogoče grajati.(46)
82. Na podlagi te premise je treba zavrniti očitek, ki ga pritožniki očitajo Splošnemu sodišču, da je potrdilo tezo Komisije glede obstoja evokacije v obravnavani zadevi. Gre za vprašanje v zvezi z dejanskim stanjem, glede katerega ima Splošno sodišče zadnjo besedo in zoper katero ni mogoče vložiti pritožbe.
83. Če bi Sodišče priznalo, da je razlogovanje v zvezi s to podrobnostjo lahko predmet pritožbe, se strinjam s Splošnim sodiščem, da je prišlo do evokacije, na katerem je temeljil izpodbijani sklep.
84. Sporna imena, ki se pri trgovanju uporabljajo od leta 2015, se nanašajo na isto geografsko območje (otok Korzika) kot ZOP. Besedna zveza „Île de Beauté“ je običajen izraz, ki za francoskega potrošnika pomeni otok Korzika.(47) Čeprav ne gre za popolni ali delni enakozvočnici, Čeprav ne gre za popolni ali delni enakozvočnici,(48) gre za sopomenki, in evokacije, za katero ni potrebna fonetična podobnost, ni mogoče izključiti.
85. Razlike v kakovosti med proizvodi, za katere imena se zahteva ZGO, in proizvodi, ki so že zaščiteni z ZOP, niso poudarjene na etiketi in so znane le posebej informirani javnosti. Te razlike se odražajo v slabši kakovosti proizvodov, zajetih z ZGO, in šibkejši povezavi z območjem proizvodnje.(49) Dojemanje potrošnikov naj ne bi zadostovalo za potrditev razlikovalne avtonomije zahtevanih ZGO v primerjavi z registriranimi ZOP, ne da bi se opiralo na objektivne študije in raziskave.(50)
86. Nazadnje, pritožniki trdijo, da izpodbijana sodba preprečuje soobstoj imen različnih vrst za podobne proizvode z istega ozemlja.
87. Čeprav se Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni izrecno izreklo o tej trditvi, je vseeno analiziralo primere soobstoja ZOP in ZGO(51), v njegovem razlogovanju v zvezi s tem pa ne vidim nobene napačne uporabe prava. Primera soobstoja ZOP in ZGO, ki ju navajajo pritožniki, sta bila sprejeta na podlagi že razveljavljenih predpisov (ZOP „Corse/Vin de Corse“ in ZGO „Île de Beauté“) ali pred začetkom veljavnosti ureditve Unije za zaščito geografskih označb (ZOP „Aceto balsamico tradizionale di Modena“ in ZGO „Aceto Balsamico di Modena“).
88. V skladu z ureditvijo iz Uredbe št. 1151/2012 je treba soobstoj dveh podobnih imen, ki se nanašata na enake proizvode in na istem ozemlju, načeloma zavrniti, ker bi poznejša ZGO oslabila zaščito, ki jo ta uredba ponuja prejšnji ZOP, saj bi okrnila njen ugled.
89. Skratka, prvi pritožbeni razlog je treba prav tako zavrniti.
VII. Stroški
90. Ker se ti sklepni predlogi nanašajo le na dva pritožbena razloga, ne pa tudi na preostala, se ne morem izreči o morebitni naložitvi stroškov pritožnikom.
VIII. Predlog
91. Zato Sodišču predlagam, naj prvi in drugi pritožbeni razlog zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023, Cunsorziu di i Salamaghji Corsi – Consortium des Charcutiers Corses in drugi/Komisija (T-34/22, EU:T:2023:386), zavrne.